Ekstatični svobodni ples

V svetu, kjer nas vsakodnevne obveznosti in digitalni šum pogosto oddaljijo od najbolj prvinskega dela nas samih, obstaja prostor, kjer se telo spomni svojega jezika in duša zavibrira v ritmu brez besed. To ni ples za občinstvo, ni vadba korakov, ni prireditev za druge – to je povratek k sebi, k tistemu gibanju, ki izvira iz instinkta in dihanja. Ekstatični svobodni ples je praksa, kjer se prepustiš toku, kjer glasba ne pomeni le ozadja, ampak postane most med tvojim notranjim svetom in zunanjostjo. Je prostor, kjer se znoj prepleta s solzami, smeh pa s tišino, in kjer vsak gib nosi zgodbo, ki je nihče drug ne more napisati namesto tebe. To izkustvo ne zahteva popolnosti, saj je prav v nepopolnem in ranljivem tisto najbolj pristno srečanje s sabo. Ko dovoliš telesu, da zavibrira brez načrta, se odprejo vrata v svet, kjer so pravila zgolj iluzija, svoboda pa edino vodilo.

Prav to soboto, ko se pomlad preveša v poletje in narava na Vrhniki diha s polno močjo, bomo na travniku, obdanem s starimi drevesi in vonjem po sveži travi, ustvarili krog tišine in zvoka. Pod vodstvom mojstra Žige Birse, ki bo svoje prisotnosti in žive glasbe prepletal z nežnimi toni ter udarci bobna, bomo stopili v plesni obred brez koreografije. Začetek bo miren – zaprte oči, dihanje, nežno raztegovanje, kot da bi se pogovarjali s svojimi sklepi in mišicami. Nato bo glasba postajala bolj živahna, bolj prebojna, in telo bo sledilo – morda v divjem vrtenju, morda v nežnem guganju, morda v popolnem mirovanju. Žiga bo z instrumenti v roki spremljal energijo skupine, včasih stopnjeval ritem, včasih ga umiril, ustvarjal dialog med bobnom in tvojim srcem. Skupaj bomo plesali skozi plasti čustev, od navdušenja do umirjenosti, od tesnobe do sprostitve, in na koncu, ko se bo glasba razpustila v tišino, bomo ležali na tleh in čutili utrip zemlje pod sabo.

Kar ta večer dela poseben, ni le glasba v živo, ampak srečanje človeka, prostora in časa. Žiga Birsa ni le glasbenik, temveč čuvaj starodavnega znanja o tem, kako zvok oblikuje človeško izkušnjo – njegovi prsti na bobnih in strunah ne ustvarjajo melodij, ampak pokrajine za dušo. In Vrhnika, z njenimi skritimi kotički in zelenjem, ki ga prežema tišina predmestja, nudi zatočišče pred hrupom sveta, hkrati pa je dovolj dostopna, da vanjo zlahka pobegnemo. Pridite obuti v mehke čevlje ali bosi, prinesite vodo in odprto srce – in dovolite, da vas ta sobota popelje nazaj k sebi, v objem svobodnega plesa.